Pl.Zajavornik – Lipanca – Mrežce
Dan poprej preverim vreme za naslednji dan in napovedana “light breeze” (rahla sapica) in dan brez oblačka, sta v razmislek, če se nebi raje kot na šiht, spokala v hribe. Ideja hitro dozori, dilema ostane le še kdo hudiča bi šel lahko sredi tedna zraven. Tokrat si za družbo izberem Jaka, ki mi odgovori na sms, da je kot nalašč ta dan na dopustu. Na hitro sva dogovorjena, da ga zgodaj zjutraj poberem v Kranju in potem letiva naprej na Pokljuko. Ob 8ih zagrizeva v ravnino proti planini Zajavornik. Pogled v nebo je po “predpisih” – brez oblačka, ampak napovedanih -8C ob 9ih in “light breeze” je bila pa slana šala. Orkanski veter v sunkih naju pozdravi takoj, ko prideva iz “zasede” gmajne. Na odprtem travniku planine Zajavornik naju sunki prestavljajo levo in desno in občutek mraza (-20C) je vse prej kot prijeten. Pogreje naju štos na račun Jakovih žab, ki si jih je oblekel pod hlače. Pač, pravi moški si obleče žabice, sploh če je pi*ka in fejk metalc 😀 Veter se po poti izklopi le občasno, tako da bi se lahko reklo, da je veter bril norca iz naja, jaz pa iz Jaka, verižna reakcija! 🙂 🙂 Do vrha sva obdelala vse babje čenče, na vrhu pa potem tisto, po kar sva prišla – mal fajnga razgleda z pokljuškega roba Julijcev ob grizu svežega doma napakiranga sendviča iz starega kruha. Ja no, uživat je pa le treba akva! 😛 V lukni pod rušjem sva umiru pojedla, potem pa naju je odpihnilo v dolino. Ob 12ih sva že pila kavo v Gorjah in kovala nove hribovske načrte! 😉 #lightbreezemyass
Andreja