Bivak IV – Dovška vratca
Nekaj sivega je bilo danes v deželi alpski, ko sva šla preverit kako so si kej Čehi postlal bivak na Rušju za njihov letošni dopust pri nas v visokogorju. Od 27 avtov parkiranih v Vratih, jih je bilo 22ih s tujimi registrskimi, od tega kar 14 od čeških Pšemekov (t.i. papučarji). Pričakovala bi, da se jih bo pri bivaku trlo kot ciganov, ampak razen ovc, ki so ga oblegale (in za katere zaradi nerazločne govorice ni potrjeno ali so bile naše ali češke 
), začuda nisva srečala niti enega. Ubistvu sploh nobene žive duše. Bivak je ob najinem prihodu sameval, ga je pa že konkretno načel zob časa, tako da bi mu dobro del kakšen špohtl’ pa kantica barve. Žigice za “kamin” na prostem so na zalogi, žaga še zmeraj žaga, (skret)papir za podkurt sva imela pa sabo 
.
Sicer pa je danes veljal čebulni sistem oblačenja. Do bivaka je šlo postopoma dol vse do zadnjega sloja, nad 2000 pa je na ta poletni dan prišla prav celo bunda! Čeprav sva v spodnjem delu poti bentila nad fajhtom in vročino, sva se na Dovških vratcih prav fletn’ pohladila. Ni dosti manjkalo, da bi skočila do Pogačnikovega doma na Kriških podih na topel čaj in šilce!
Andreja