Viševnik (oktober 2010)
Že pred dnevi sem par kartonov jajčnih beljakov stepla v sneg in od vsega tega truda se ga je do danes, kljub relativno visokim temperaturam v dolini, k sreči uspelo nekaj obdržati vsaj na višje ležečih legah. Sončno jutro sem odsedela v službi, ob 12ih pa predčasno zaklenila pisarno in se z Markotom zapeljala na Pokljuko. Namera, da izkoristiva vsaj sončno popoldne, je bila tokrat tehtno skovana, saj sva vedela kakšna napoved se obeta. V popoldni jasnini je pozno popoldan pod najinimi nogami klonil Viševnik. Tokrat sva si njegov vrh delila le z dvema pernatima domačinkama (kavkama), ki sta nama takoj ob prihodu dali vedeti, da se bo danes malica delila na 4 enakovredne dele. No, na koncu se je v spokojnem miru našlo za vsakega nekaj. Njima sva napolnila želodčka, midva pa sva se nasitila s pogledi na številne odkrušene opasti in čudovito zalit Mali in Veliki Draški vrh, Triglav s Kredarico in vršace desno od nje.
Andreja
