Kriški podi (oktober 2011)
Kdor misli, da je potrebno prečkati oceane, da bi doživel pravo indijansko poletje, se hudo moti. Listje obarvano v pisan spekter barv med rumeno in rdečo, modro nebo brez oblačka in predvsem prijetne poletne temperature v visokogorju oblubljajo, da depresivne sive jeseni – odete v celodnevno meglo do tal in redkimi sončnimi žarki – niti v dolini letos ne bo. Če gre tokrat zaupati napovedi, bodo prve bele snežinke namreč že jutri v opomin, da je zima tik pred vrati. Zadnje tople poletne dni, ki so se tako lepo zavlekli v september in oktober, sem želela preživeti nekje v hribih in za tako indijansko poletje izbrala vrh v Julijcih s smiselnim imenom – Indijanec. A kaj, ko z dobrim namenom nakoncu žal ni bilo nič, saj mi je osvojitev vrha preprečila huda migrena – kot posledica prenizkega pritiska – ki me je prisilila, da sem odvečno energijo “izlila” za bližnji borovec in me s Kriških podov, z zadnjimi atomi moči, nagnala domov v posteljo :(.
Andreja