














Ko gremo na zadnji dan leta v hribe, se leto težko lepše konča. Destinacija tokrat sploh ni bila pomembna, važno da se je šlo na luft in da je šla Lumpa lahko zraven. Do Dvojnega jezera (7J) sva do sedaj dostopala že z vseh možnih koncev, saj so bila Sedmera pogosto vmesni “pitstop”, ko smo kljukali okoliške vrhove, no ta čez Komno, pa je bila še nepohojena. Škoda, ker dolžina dneva pozimi ni malo daljša, saj bi noge hotele še naprej na Prehodavce. Nja, smo pa tisto urico fore zabušili pri jezeru. Lumpi so se grozn dopadle ledene ploskve na jezeru, ker je lahko lovila mehurčke, ujete pod njimi. A čas za igro se je (pre)hitro iztekel, ker nas je čakala še pot nazaj. Ker se je po poti mestoma kar precej prediralo, je bil povratek prav utrujajoč in napredovanje počasno. Noč nas je potem ujela praktično še preden smo prispeli do koče na Komni, tako da smo v Savico sestopili v temi. Na nove hribovske dogodivščine smo nazdravili na domačem kavču in pocepali v miževo deželo takoj, ko je na hribu obmolknila zadnja petarda.. 😀
Andreja