Pl.Konjščica – Studorski preval – Tosc

Ne vem kaj je to zadnje čase – kondicija, prima dnevna forma ali je samo Lumpa razlog za tak dober tempo po hribih… Odkar lumpava z njo, naju gon kot da ‘mamo vsi pogon na štiri tace in suvereno rušimo vse čase na tablah. Danes na vrhu sem kar malo zazijala, ko je Marko omenu, da smo hodili samo 3h5mins (po tablah 3h45mins). Glede na kar lepo dolžino poti do cilja in kar nekaj višincih (950m), se mi je zdela prednost, ki smo jo nadelali po poti kar precejšnja. Sploh zato, ker bi bil ta čas še bistveno boljši, če se nebi zataknili pri čist’ vsaki flehi snega in ustavljali pri vsaki svizčevi luknji. No, sicer pa res redko načrtno divjam po hribih in lovim najboljše čase (razen, če bežim pred nočjo, nevihto, kačo,…), ker v tem ne vidim nobenega zadoščenja. Prelepo je gor, da bi se mi lahko mudil v dolino! 😉

O idealnih temperaturah je bilo danes duha in sluha (in čuta) šele nad 2k, nižje je vladala prav zatohla sparina in postan/poscan vonj po “medu” (pol k se navadiš gamsovih drekcev pekcev, ki majo gor po celem Toscu svoj skret). Roj muh okoli glave pa je nakoncu tudi že prav pasal za “senco” nad glavo. Da ne pozabim omenit razgleda na vrhu! Razgled je “muuuuy bonita”!! Ob – “po vseh mojih standardih” – ornh zapečenih mlečnih mlinarjevih kiflih in hladni limonadi, mi ni manjkal prav nič! Še kači na vrhu pri žigu tokrat ni ratal, da bi mi pokvarla razpoloženje in me pregnala v dolino. 😛

Andreja