Pl.Jezero – Dedno polje – Slatna
Končno spet v Julijce! V že poznane konce, čeprav prav na vrhu Slatne še nisva bila nikoli. Po Kompoteli teden dni nazaj je tokrat izbira cilja jasna – nekam kamor gre lahko tudi Lumpa! Snega v hribih tako ni, nikjer ledenih zaplat, ki bi me zaradi nje uspeli skrbeti, ker ima le “pasje krempl dereze”, tako da so trenutne razmere za obisk gora praktično bolj ugodne kot denimo sredi poletja, ko pripeka pasja vročina. Te pa ne mara le Lumpa, vročino tudi sama ne prebavljam najbolje! Ker je bil to za Lumpo eden prvih špancirjev po visokogorju, je imela jasno neke sorte sprejemca za pasje gibanje po gorskem terenu. Smo jemali ruševje pa melišče, greben in do kam se sme po razgled, ker pasja korajža nima meja in je bilo treba nekajkrat ponovit. Bolj poslušljiva je bila na poznanem terenu – snegu. Tega doma na hribu vežba že od malih tac, tako da smo samo “leteli čez” poznavanje snežnih zaplat, poledenele steze, na novo pa vzeli čitanje markacij, sledenje kamnitih možicov na neoznačeni poti. Da je bila šola še bolj zanimiva zanjo, sva ji pokazala še kako luknjo od svizca, tako da jo sedaj že sama najde, seveda pa objasnila, da je lov nanje (svizce), kozoroge, gamse in drugo životinsko carstvo v tem kraljestvu strogo prepovedano. Je rekla, da bi še šla z nama in ker je bila res pridna, jo naslednjič z veseljem spet vzameva zravn za dvigovanje tempa! 😉
Andreja