Pl.Kuhinja – Pl.Kašina – Pl.Leskovca – Jezero v Lužnici – Batogniško sedlo
Temperaturna verzija v hribih še vedno pridno vztraja, zato proste dneve izrabljamo za obisk gora. Vsi trije, vključno z Lumpo, ki je v preteklosti največkrat ostajala doma, ker je slabo prenašala dolge vožnje/ovinkaste ceste, smo se tokrat odpravili v Tolminski konec. Naš cilj pa Krnsko jezero. Ampak tokrat ne tisto vsem poznano pod Šmohorjem, pri katerem smo bili vsi že nič kolikokrat! Tokrat nas je vleklo na tisto višje ležeče Krnsko jezero, jezero v Lužnici. Priznam, da pred nekaj dnevi, tudi sama nisem vedela, da ti konci skrivajo še kako jezero in ker hodim z očmi kadar hodim po hribih, in fotičem v roki, je bilo samo vprašanje časa kdaj ga obiščem in poslikam za v svoj arhiv. Čas se je zdel primeren, saj po hribih ni še nič snega in tako ni bilo bojazni, da bi nam ga na ta dan skrila pred očmi kaka snežna odeja. Nam pa je praktično od izhodišča prikrivala modro nebo koprenasta oblačnost, ki je zaradi brezvetrja vztrajala večino dneva. Pri taki pomladi sredi zime, ko ti december nameni 9C, je to nekaj kar seveda težko uniči slikarijo/razpoloženje. Na koncu smo izlet podaljšali do 2068m visokega Batogniškega sedla. Mnogi mu pravijo kar krajše Prag in je pogosto vmesna točka, ko pristopamo na Peske, Batognico ali denimo Krn.
Andreja