Preval Vratca – Slemenova špica
Po daljši odsotnosti od hribov, ker smo v zadnjih nekaj letih “gore premikali” bolj samo doma (selitev na svoje je zahtevala dva para zagnanih rok, da sta večino prostega časa renovirala svoj novi dom in je posledično potem primanjkovalo časa, pogosto pa tudi denarja za te sorte uživancijo) smo kot kaže spet v elementu. V tem mesecu bomo očitno kar lepo popravili letno povprečje obiskov gora, kar mi nariše en ogromen nasmeh okrog glave. Očitno počasi prihaja nazaj v zavest, da si lahko brez slabe vesti kdaj vzamemo tudi frej zase in da lahko delo doma v “mrtvi sezoni” tudi počaka. Pač, vsak ima svoj veselje, moj je že leta zapisan tam gor nekje v hribih in mnenje, da so hribi najbojša naložba mojega prostega časa, ostaja nespremenjeno. Določeni kraji tam gor, pa so se mi prikupili celo v taki meri, da dobijo moj obisk skoraj vsako leto. Slemenova špica je že en tak kraj, ki ponudi vsakič mal drugačen obraz in je prav zato vedno znova zanimiva izbira. Ker je Lumpa sedaj že prav nepogrešljiva kadar rineva v breg, je ta izbira resda malo prilagojena tudi njej, ampak nič zato. Sedaj je končno tako, kot je bilo planirano že od same ideje, da bi imela na izletih pasjo družbo. Prav živ je spomin kako sem se zatrapala v karakter kužija pasme kot je Lumpa na poti iz Viševnika in si potem res dooooolgo želela, da bi tudi midva imela takega. Zdej, ko ga tudi imava, pa je najboj važno to, da v hribih vidno uživa tudi ona. 🙂
Andreja