Veliki vrh (september 2006)

Velikih vrhov je na karti Slovenije zacahnanih preko 80, od tega jih je več kot 70 vzpetin. Med tistimi tremi, ki pa si zares zaslužijo takšno ime, pa je tudi 2088m visoki, najzahodnejši dvotisočak v grebenu Košute. Nanj se je tokrat iz Šije in preko Kofc (1488m) povzpela tudi najina hrbtenica.

Bilo je že pozno popoldne in časa nisva imela več veliko, zato sva iskala pot v teh okvirih. Kratko, a dovolj dolgo, da nebi bila prekratka:D. Molila sva, da bi se vremenarjem tudi tokrat napoved sfižila, a so menda enkrat že lahko zadeli v polno. Deževalo sicer ni, se pa je žal že s Šije videlo, da bova zaradi megle teren tik pod vrhom bolj slepo tipala. Pa sva vseeno šla. Kako ne, ko pa sva že do izhodišča odgagala celga vraga. Vožnja po sfrezanem makedamu do Šije ni bila prav nič udobna, saj naju je v avtu premetavalo kot kokice v razgreti kastroli. Neprijetne vtise z vožnje so potem k sreči hitro poteptali prvi koraki po planini, saj sva jo tako vneto hvalila, da sva pozabila, kdaj sva jo sploh zapustila. Preden sva dojela, se je pred nama že sezidala koča na Kofcah. Obiskala je resda nisva, sva pa jo obrajtala z boka in potem še čisto z vrha. Tam je travnata tla zamenjala kamnita, shojena potka in od tod do malice na vrhu sva imela še dobro urco hoje. Na vrhu pa tako kot že vse od Kofc naprej – luba megla:(!

Dostop: Iz Kranja štartamo v smeri proti Tržiču, od tam skozi Dolžanovo sotesko in proti Jelendolu, kjer sledimo smerokazu za Tegoško planino oz. planino Šijo. Po makedamu se kar pošteno naguncamo preden končno privijugamo levo-desno do odcepa, kjer odmotamo volan na levo proti planini Šija. Pri koči parkiramo vozilo in se peš po navodilih markacij odpravimo proti Kofcam.

Andreja