Viševnik (september 2006)

Pozimi idealen za “manj” zahtevne turne spuste, poleti pa priljubljena pohodniška točka številnih izletnikov. Z njegovega vrha lahko zremo proti Triglavu, dolini Krme in Pokljuki. To je kdo drug kot Viševnik.

Kazalci ure so bili postavleni že krepko čez tretjo, ko sva pribremzala na Rudno polje in se namenila proti Viševniku. Na ramena sva si poveznila najina ruzaka in jo pičila tik ob, snega golem, smučišču. Pot do vrha omenjenega travnika se nama je neznansko vlekla, saj sva pot vseskozi gledala pred seboj, zato pa najbrž tudi imela občutek, da se nama vrh, ki sva ga tudi videla v daljavi, z vsakim korakom bolj oddaljuje. Ko sva končno prispela do prvih borovčkov, sva se končno otresla takšnega občutka, saj se je pot od tam vila v škaricah, levo-desno, vse dokler naju ni dvignila na višino, ki je že ponujala razgled na dolino. Med premagovanjem, med pritlikavimi borovčki, serpentinasto speljane potke, sva se nekajkrat ustavila, da sva zajela sapo, potem pa v pospešenem ritmu odšla proti vrhu. Z višino sva pridobivala na razgledu in iz tega naravnega labirinta kmalu prispela na greben in po njem tudi dosegla vrh. Na vrhu sva bila povsem osamljena, saj sva zadnjega obiskovalca srečala na poti, ko se je le-ta že vračal v dolino. Pomalicala sva, kar sva privlekla s seboj in ob tem uživala v pogledu na neznansko lepe Julijce, še zlasti lep je z Viševnika Triglav, saj ga imamo dobesedno pred nosom, nič manj očarljiv pa ni pogled proti Pokljuki in Karavankam. Pozni uri je botrovalo, da sva tam gori ostala vse do sončnega zatona, medtem pa uganjala razne norčije, da sva tako ubila minute. No, magičnosti sončevega padca za hrbet Triglava, najbrž niti ni možno opisati z besedami, vsekakor pa vsakemu vsaj enkrat priporočava obisk Viševnika v večernih urah. Neverjetno je namreč kako naš triglavi velikan lepo zažari v zlato-rumeni barvi. Res nobl no;). A kaj ko se je potem tako ohladilo, da sva po padcu sonca za gore, morala “pasti” v dolino tudi midva:D.

Dostop: Peljemo se proti Bledu in v prvem semaforiziranem križišču zavijemo desno proti Pokljuki, Gorjam oz. Vintgarju. Table nas vodijo vse do Pokljuke in naprej do Rudnega polja, kjer lahko pustimo vozilo. Od tam se sprehodimo do smučišča in od tam čezenj proti vrhu Viševnika.

Andreja