














Zadnje čase sva se držala Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp kot p’janc plota, zato lahko trdiva, da je bil najin včerajšnji izlet na Polhograjsko hribovje pravi pohodniški lapsus. Podplate sva žgala na prav pomladansko ogreti Grmadi. Osvežilni “rukerji” so bili le občasni sunki vetra, ki so sprehajali oblake levo-desno.
Na tem 898m visokem vrhu v Polhograjskem hribovju vladajo prave visokogorske razmere, na katere nas ves čas opozarjajo številne rastline, ki sicer domujejo na višjih vrhovih v Alpah. Poleg trobentic sva srečala še kar nekaj drugih znanilk pomladi, kot so teloh, jetrnik, tevje in podlesna vetrnica…
Andreja