Norveška 2008 – #14.dan – od Aja, Ramberga do Svolvaerja

Iz potopisa…
Ko zjutraj odpreva oči, se zbudiva v sončno jutro. Šotor pospraviva elegantno počasi, brez najmanjšega napora, potem pa odhitiva prvemu opravku naproti. V Leknes-u napolniva 14.tank (1l = 14,20NOK). Ker sva na tesnem z denarjem (dvigava lahko le po 500NOK/dan, zaradi limita, ki ga nama niso pravočasno odstranil), natočiva le 14,08l in plačava 200NOK. Zapeljeva se še do Coop-a, po hrano, potem pa brž v muzej vikingov. Po prebranem potopisu bo zadeva kar zanimiva. Č’va videt, bi reku star voča Škofjeločan 😛 .

Ob muzeju je urejeno parkirišče (N: 68,24514°, E: 13,75641°), kjer pustiva avto in skočiva pogledat vsebino muzeja. Na vhodu plačava za dve študentski karti 180NOK. Vstopiva.

Muzej na ogled postavlja kopico zanimivih predmetov iz življenja vikingov, v bližini muzeja pa je v pristanišču zasidrana tudi maketa vikinške ladje v naravni velikosti (1:1), original katere je razstavljen v Oslu. Čeprav je bilo oboje zanimivo, pa sva dobila občutek, da vseeno videno ni podprlo pričakovanj, saj kljub vsemu nisva videla prav veliko. Za povrhu sva ugotovila še to, da je v muzej možno priti tudi brezplačno, če uporabiš dovoz do cerkve, ki stoji v neposredni bližini stavbe muzeja.

Ahh. Požalvava tistih 200NOK in se odpeljeva proti Henningsvaer-u (Lofotske Benetke). Še prej se zapeljeva do neke kmetije, za katero sva v zgibanki o Lofotih in Ofotih našla reklamni oglas, da je na njej možno izkusit nekaj kmečkega življenja 🙂 . Ob prihodu na dvorišče, so naju pozdravili trije pamžki, od odraslih ni bilo na vidiku prav nobenega. Tiho sva obrnila, saj se nama je zdelo malo pod častjo, da bi naju pri delu komandirali taki froci 🙂 . V resnici jim nisva želela biti v posmeh, čeprav mi kmečka opravila niso tuja in milkoskop vem kako izgleda. Ampak ročna molža bi utegnila biti trn v peti ali bolje zizek v roki 😀 .

Na poti sva prečkala številne mostičke (rainbow bridges), ki povezujejo te male otočke med seboj.

Kmalu prispeva v mesto na kolih, Henningsvaer. Parkirava v centru (N: 68,15422°, E: 14,20402°) in se sprehodiva ob hišah na kolih. Res so nekakšne Benetke, le da imajo tu nebo pod kontrolo, namesto golobov, galebi.

Nazajgrede se ustaviva (N: 68,18271°, E: 14,21707°) ob kristalno čistem morju, kjer na peščeni plaži zabetonirava, iz mivke narejenega, “Sven Lofota”.

Noge v morju potopiva le do piščali, ker je voda tako ledena, da bi v njej komot hladil sparjene 6pack-e. Sploh ni čudno, da je voda čista kot solza. Plima po peti uri začne utapljati najinega Sven Lofota, najprej mu odplakne desno uho in desno stran pričeske, potem se spravi še na nos in celo levo stran. Ob 17:23 Sven Lofota ni več, nama pa kapne, da je ura že toliko, da se nama mudi v Svolvær (glavno mesto Lofotov), če želiva ujeti še kako banko (čeprav je malo možnosti, da bo kaka še odprta, glede na to, da je danes sobota). Upanje umre zadnje 😉 .

V Svolvær-ju nimava sreče z banko. Ob 18ih so vse že lep čas zaprte, večina pa jih na soboto sploh ne obratuje. Vseeno še nacediva 15.tank. V kantico honde zlijeva 11,5l, za litražo odštejeva 160NOK (1l = 13,9NOK). Niti sanja se nama ne, kje bova danes kampirala.

Fletno. Plac za spat si najdeva relativno hitro, sicer tik ob vodi in tudi podlaga ni najbolj mehka, ampak je vsaj lokacija lepa. Pogled na morje in vasica na drugi strani zaliva naju prepričata, da ostaneva (N: 68,32404°, E: 14,69909°). Na števcu je po današnjem dnevu 235.633km, danes sva prevozila 178km.

Za večerjo sva si danes skuhala kar tortelince.

Po večerji sva pred šotorom odigrala še nekaj iger remi-ja in par enk, preden naju je zazibalo v spanec.

[Stanje števca (ob koncu štirinajstega dne): blizu Sortlanda-a, Svolvær, 235.633 km]

Zemljevid poti (14. dan):

Andreja

[Show slideshow]

1 2 ►