Norveška 2008 – #13.dan – via Lofotski otoki, Norveški Karibi

13. DAN (11.7.2008): Bodø – Ramberg

Iz potopisa…
Zeeeeeh, nekaj minut pred 6.to zjutraj me vrže iz spanca šunder na sprednjih sedežih. Matej tipu z blagajno plačuje karto za trajekt. K sreči se ne muvam preveč, tip me niti ne opazi zadaj, zato računa le 561NOK (avto + voznik, brez sovoznika YES 😀 ). Tako sva po suhem prišparala 155NOK. Nimaš lepšga 😛 . Matej se vkrca na trajekt. Ko se ozračje okrog avta spuca, se zbašem na sprednje sedeže in potem “neopazno”  smuknem ven iz avta, da me slučajno ne zaloti kdo od osebja 😉 . V salonu se zagrebeva za trojčka (tri sedeže brez naslonjal za roke). Podkajlava se z mojim velurjem in v trenutku naju zibanje na valovih pospremi v spanec. Čez eno uro se zbudim sveža kot pravkar odtrgana cvetača, a žal ne morem več zatisnit očesa. Presedem se na tretji sedež, Matej pa se stegne čez ostala dva sedeža in zaspi na mojih kolenih. Medtem, ko Matej sanja vse živo, jaz prisluškujem grupi Nemcev za sosednjo mizo, ki so tolkl prazno slamo. Zvem povhn praznga 🙂 . Ob 10ih zapustiva trajekt in vstopiva na Lofotske otoke. Vreme jasno. Stanje števca: 235.367km.

Trajekt naju zloži v mestu Moskenes, kjer poiščeva infotočko. Tam nama na zemljevidu zacahna par stvari, ki si jih je na Lofotskih otokih vredno ogledati.

Najprej se zapeljeva v vasico čisto na spodnjem robu Lofotov, ki ima najkrajše ime na svetu, “A”.

Parkirava na parkirišču nad naselbino (N: 67,87948°, E: 12,97775°). Dvigneva se malo višje, da pridobiva na višini. Poslikava A z „račje in ptičje perspektive“,…

… potem pa se odpeljeva v Hamnoy (parkirava N: 69,94178°, E: 13,11062°) in Reine (parkirava N: 69,93461°, E: 13,06822°), še dve stari ribiški vasici.

Reine naj bi baje veljala celo za najbolj slikovito mestece na Norveškem; no ja, nama je šel lepše v oči A.

Od tam nadaljujeva proti Fredvangu, kjer v bližini naletiva na lepo peščeno plažo. Parkirava in se razgledava naokoli (N: 68,09909°, E: 13, 13476°).

Nadaljujeva proti mestu Ramberg. Na pumpi hočeva natankat sicer prekleto drag bencin (14,25NOK/l, a avtomat (na srečo) noče požret moje bančne. Odpeljeva se proti Nusfjord-u. Nusfjord je najstarejša, še ohranjena ribiška vasica. Tam nama želijo zaračunat vstopnino za ogled le-te, a se narediva kitajce in se sprehodiva naokoli kar brez vstopnice.

Po ogledu vasice naju cesta zapelje nazaj v smeri proti Ramberg-u, a na poti opaziva kamp. Na šverc se pretihotapiva do tuš kabin in se stuširava. Bližnja plaža se nama zdi tako prijetna, da si v bližini ob počivališču (N: 68,10383°, E: 13,28249°) postaviva šotor. Z vožnjo končava na 235.451km, kot jih kaže števec.

Zvečer si Matej naredi še nekaj za pod zob, mene pa spet nekaj zvija v trebuhu, zato se skobacam v spalko. Po neprespani noči v avtu in trajektu, ob 18ih padem v globoko komo… kasneje se mi pridruži še Matej. Oba naju odstriže do 21ih.

Ob devetih zvečer se spraviva pokonci. Po treh urah spanja sem kot iz škatlice. Z Matejem greva na sprehod po plaži, da jo poslikava.

Danes sva ujela midnight sun, polnočno sonce, zato je sončev “zaton” še toliko lepši (ne gre za tipičen sončev zahod, saj tu sonce poleti nikdar ne skrije za horizont). Kasneje iz šotora zvlečem spalko in se udobno namestim na večjo skalo na plaži. Stipkam še nekaj sporočil v Slovenijo, da se jim malo oglasim s terena, opravim en malo daljši klepet po telefonu, ura pa kar poskoči na pol drugo uro zjutraj. Prestavim se v šotor in zaspim.

[Stanje števca (ob koncu trinajstega dne): blizu Ramberg-a, 235.451 km]

Zemljevid poti (13. dan):

Andreja