Norveška 2008 – #6.dan – dan slapov, jezer, fjordov
6. DAN (4.7.2008): Voringsfossen – Lavik
V dan se rodiva ob 8:50, ko naju iz spalk katapultirajo prvi sončni žarki. Ob tej uri je moč sonca že tako močna, da v šotoru postane prav neznosno. Zloživa šotor, počistiva za seboj in pomahava v pozdrav slapovom na sosednjem bregu.
Že ob 9.13 nama Norveška nameni tri lepše slapove (vseh, ki sva jih opazila na poti niti nisva slikala, saj voda tu praktično šprica ven iz vsake najmanjše razpoke v skalnatih masivih). Večjega najdeva na koordinatah (N: 60,31295°, E: 7,12526°), a imena zanj žal ne veva, ker ga nikjer ne omenjajo). Ustaviva toliko, da poslikava…
Ob 9:39 sva že na trajektu Brimmes – Bruravik. Ta naju pride debelih 100NOK (103NOK). Čez lužo smo malo pred 10:30.
V najbližjo senco zapeljeva avto, da ga shladiva za kako stopinjo, medtem ko se greva kopat v jezero.
Najdeva zares sanjsko lokacijo (N: 60,59427°, E: 6,84968°), okolica kot iz risanke, zato se zediniva, da na tem mestu zaplavava par žabjih. Figo! Voda kot ledenica! V takem lahko samo okameniš, da bi še mahal z okončinami – ne gre! S kopanjem tu ne bo nič, si pa vseeno zamešava kosilo, v miru pojeva in jo ob 11.23 s polno paro mahneva naprej. Stanje števca: 233.359 km. Že po nekaj minutah pri kraju Espeland na desni zamerkam ogrooomn slap (in potem v bližini še dva manjša). Ne moreva iz svoje kože – ustaviva in podokumentirava videno. Imena za te slapove ne veva imena, so pa vsi trije lepo vidni s ceste. Vseeno sva si zapisala koordinate – N: 60,57696°, E: 6,68088°.
Ko že odrajtava vse nadaljne postanke, ker sva malo na tesnem s časom, že se nama pred očmi nariše super plac za kopanje. Končno spet jezero, v katerega sem z veseljem namočila vseh svojih 21 prstov ( 😀 ) – pozicija jezera N: 60,56715° in E: 6,72237°. Umitih riti sva potem kot prerojena nadaljevala. Naslednji slap, ki se nama je zdel dovolj mogočen, da sva mu namenila pozornost, je bil Skoervfossen (N: 60,58695°, E: 6,63821°).
Pa pri Norheimsund-u še slap Steinsdalsfossen (N: 60,36994°, E: 6,10670°).
Danes je zares dan slapov. V najini zbirki jih je že zdavnaj več, kot sva jih vseh skupaj kdajkoli obiskala v Sloveniji. V zbiralnikih vrh gora je na zalogi vode, da curi praktično iz vsake najtanjše pore gore. Še en slap srečava tik ob cesti.
Popoldanska pripeka nama malo nagaja. Ob 14.40 spet pride minuta, ko morava ven iz pločevinke. Parkat se potunkava pri kraju Kvam (N: 60,39206°, E: 5,91085°) in ura kar poskoči na 15:35.
Po hitrem postopku zbaševa stvari v avto in nadaljujeva v smeri proti Bergnu. Pri kraju Osteroy spotoma pritisneva v objektiv še zanimiv viseči most.
Ob 16.54 sva končno v Bergnu. Za parkirno hišo v ulici Nikolaikirkealmeninger (N: 60,39715°, E: 5,32507°) plačava 16 NOK za vsakih 30minut – na koncu znese 80NOK). Popiševa na hitro še cifre na števcu: 233.516 km in se podava na ogled mesta. Na info točki nama predlagajo, da se z vzpenjačo povzpneva na vrh Floyen-a. Seveda se na Norveškem zastonj še čevelj ne obuje, zato za gondola odštejeva najprej dvakrat po 70NOK (za odrasli karti za vožnjo na vrh, za nazaj pa prelisičiva avtomat in kupiva kar dve otroški – zanji dava le 36NOK).
Pogled na mesto z vrha ne razočara nikogar, saj Bergen velja za unikatno mesto, ne le zaradi svoje čudovite lokacije, temveč tudi zato, ker ga obdaja sedem gora in čudovitih fjordov.
V daljavi med drugim opaziva tudi ulico z zanimivimi hiškami, zato se spustiva nazaj v mesto in si jih ogledava še od blizu. Ugotoviva, da je to tista ulica (ti. Wharf at Bryggen in Bergen), ki jo Norvežani prodajajo svetu na vseh svojih prospektih. Kompleks starih lesenih hišk v raznih barvah, navduši sprehajalca s svojo posebnostjo – visoke in ozke hiške se naslanjajo ena ob drugo, da komajda še stojijo, a je med eno in drugo še toliko placa, da so med njimi ozki in dolgi hodniki, ki te potegnejo daleč v njihovo preteklost.
Sprehodila sva se po njej, da sva jo poslikala še iz drugega zornega kota, potem pa skočila še na znamenito tržnico, imenovano Fish Market, kjer se je premetavalo po pultih vse kar je možno nalovit v globinah Baltika.
Mateja je premamil dimljeni losos. Za pol kilograma sva plačala ušivih 90NOK. Ko sva bila že ravno na stojnicah, sva meni privoščila še kilogram nektarin za 29NOK, potem pa na hitro skočila še do menjalnice, saj sva že na tanko piskala z norveškimi kronami. Iz garaže sva speljela ob 19:30 in GPS nama sedaj riše pot proti Oppedal-u, od koder bova skočila na trajekt za Lavik.
Ob 21:23 prevoziva tablo za Oppedal, kjer naju že čaka trajekt. Pišuka, trajekti nama goltajo krone kot naš Vorwerkov sesalec prah 🙁 ! Za tega odštejeva spet 121NOK.
Ob 21:47 naju zloži v pristanišču Lavik. Do tu sva danes prevozila že 325 km. Zmatrana od poti se zatečeva na travnik blizu neke kmetije (N: 61,36799°, E: 5,79567°), kjer se prosto po prešernu sprehajajo odrasli srnjaki (pa sva se že veselila, da so losi 😀 ).
Ključ za vžig izvlečeva iz reže ob 22:50. Večerja je bila za Mateja bogato obložena, saj je segel po svojem lososu, meni pa je pasalo nekaj lažjega. Do pešk sem zglodala par nektarin, za poplaknit pa sva si skuhala kar čaj.
Večerja je bil sklepni del dneva. Da je bil dan zares naporen, priča dejstvo, da sva zopet zaspala ob “šuba”.
[Stanje števca (ob koncu šestega dne): Lavik, 233.681 km]
Zemljevid poti (šesti dan):
Andreja
