Švedska 2008 – #21-28.dan – za konec še teden v Stockholmu in raziskovanje archipelaga, nato vrnitev domov
21. DAN (19.7.2008): Docksta – Kummelnas
Iz potopisa…
Zjutraj se odpraviva proti Stockholmu… Popoldne se namreč srečamo pri Nilsu, najinemu Švedskemu očetu. Tokrat ga na njegovem domu obiščeva že tretjič. Prav zanimivo je kako nama je ta človek prirastel k srcu! In veseli naju, da so naša srečanja že skoraj tradicionalna 🙂 . Ponovno snidenje bo zagotovo, tako kot prejšnjič, spet ganljivo, a obenem z grenkim predznakom, saj naju tokrat na svoji veradni ne bo pričakal skupaj s svojo ženo, saj je po dolgoletnih borbah z zahrbtno multipla sklerozo žal preminula pred nekaj meseci 🙁 .
Mimogrede se ustaviva še v Sundsvall-u, v tamkajšnjem turističnem biroju (N: 62,39001°, E: 17,30775°), da bi dobila kak prospekt iz te regije. Brez uspeha. Dobiva pa zelo poceni belo kavo in vročo čokolado (po samo 5 SEK/skodelico, sicer hruševe vode).
Preden zapustiva Sundsvall, se ustaviva še pri bankomatu onkraj cvetlične gredice. Jooj, kar naju zares gloda takorekoč že celo potovanje, je to, da tu na bankomatih ni možno kontrolirat stanja na računu. Dokler je bil račun okranclan z 4-mestno cifro, tudi midva nad tem nisva klincala, a ko po “n” plačilih tekočih odlivov z bančno kartico in nekajkratnem dvigu z bankomata, zgubiš še tistih virtualni pregled nad stanjem, ki ga beležiš v glavi, potem to hitro postane tudi tvoj problem. Že nekaj dni zato čisto na slepo dvigujeva tiste zadnje fičunge, ki naj bi domnevno še binglali na računu. No ja, in čeprav tudi sedajle ne veva zagotovo kdaj bo prišla ta huda ura, si vseeno privoščiva litrco olja – mašinskega – za v hondo 😀 . 119 SEK sicer ni veliko, a ogromno preveč, če si suh kot Sahara 🙂 .
Ko sedajle prebiram GPS opazim, da sva od Stockholma oddaljena le še 250 km. Torej se nama nikamor ne mudi! Šoferju predlagam, da si na prvem naslednjem postajališču privoščiva odmor za kosilo, saj mi je lakota že davnaj obesila popek na hrbtenico in v želodcu že utripajo signalne lučke v opomin, da bo vsak čas nastopilo stradanje 😉 . Obcestno postajališče (N: 61,41474°, E: 16,98608°) nama postreže s pogledom na še eno ogromno švedsko jezero, a se v tem trenutku bolj veselim slehernega grižljaja, ki se mi obeta.
Po polžje se najeva do sitega, potem še malo posediva, da mine sindrom lenobe, ki pri meni običajno nastopi po vsakem obroku. Ko mine končno nadaljujeva proti švedski prestolnici. Po 50ih kilometrih sovoznikov sedež prepustim Mateju, da s kratkim počitkom prelisiči glavobol. Po prevoženih 160 kilometrih opazim, da gospoda še vedno spijo, zato 37 kilometrov pred ciljem z glasnim kihanjem protestiram, naj se spravijo pokonci 😀 . Zamenjava vlogi…
V brezdelju na sopotnikovem zicu ugotavljam, da se zadnje pol ure res vlečejo kot hubabuba, najbrž še toliko bolj zato, ker me že lep čas tako tišči “na stran”. In sedaj še ta “štokholmski traffic jam”,… še sreča, da veva za nekaj bližnjic, ki naju bodo hitreje pripeljale do Nilsa.
Pravkar sva zavila na Vikingshill, kar pomeni, da naju samo še ovinek v desno loči od Nilsovega parkirišča. Juhuuuuuu, Nils nama že maha in Felicia (Nilsova muca) že opleta z repom!!! “Dobrodošla doma”, si rečeva! 😉
[Stanje števca (ob koncu enaindvajsetega dne): Kummelnas – Vikingshill, Stockholm, 238.259 km]
Zemljevid poti (21. dan):
22.-26.DAN (20.7.-24.7.2008): Stockholm
Cenzurirano 🙂
… nekaj slik o tem kako sva preživela dneve v družbi Nilsa, njegovega brata Andesha in Nilsovega sina Thomasa, pa si lahko pogledaš v galeriji slik spodaj…
27. DAN (25.7.2008): Odhod iz Stockholma
Iz potopisa…
Zadnji dan se zopet javiva, da midva pripravljava večerjo. Nocoj ne bova komplicirala s kuho, ker nameravava že po večerji počasi oditi od tu in da bi bila tako sklepna večerja čimbolj preprosta in obenem okusna, se odločiva, da nam za prigrizek pripraviva kar “Hawaii-ske toast kruhke”. Povabilu na večerjo se je odzval ves moški del družine Fröberg, žal pa je Tanya, Nilsova hčerka, še vedno v Oslu, tako da bom danes kot edina punca spet samevala v moški družbi (to pa je pasje življenje 😀 😀 ). Ko stenska ura v Nilsovi kuhinji že naglo naskakuje 19. zarezo na številčnici, se z Matejem počasi podstopiva priprave kruhkov. Saj ni kakšna huda znanost. Na toast najprej na tanko namaževa margarino, čeznjo pogrneva rezino pizza šunke in listič toast sira, ter na vrh dodava še kolut ananasa (iz manj sladkega kompota). Matej medtem pripravi še pekač in usposobi pečico, da bo že segreta, ko bova vanjo položila obložene kruhke…
Wiiii, ker na dvorišču že vidiva Thomasov kombi, jih po hitrem postopku dava v pečico. Sedaj počakava samo še toliko, da se sir stopi in toast zahrusta in woila – večerja bo vsak čas pripravljena!
Mjami, kruhki so šli za med. Ostal ni niti eden. A če bi bili še trije, potem bi zagotovo ostala vsaj dva, ker smo se že z zadnjim kruhkom vsi pogajali za prazne kotičke želodca.
Ja ja, tole druženje nocoj je bilo spet pehar smeha in premleli smo polno zanimivih debat. Nils me vedno preseneti s svojo razgledanostjo. No, Thomas je pa tako ali tako cela glavca. In danes mi je pripravil še pravi surprise 😛 . Medtem, ko sem manjkala pri mizi, da sem pospravila v red črepinje opacane od večerje, so se fantje zaprli v Nilsovo delavnico, kjer je Thomas na skrivaj zame izdolbel leseno žličko. Da je fant res majster v svojem poklicu (restavrira lesene predmete, pohištvo, opremlja barke, izdeluje unikatne izdelke po naročilu premožnejših ljudi itd.) sem sklepala že po tem, da se zanj zanimajo celo v kraljevi palači, ker njegovo delo samo zase govori, da je res rojen talent. Ampak, da iz malo debelejše grčaste veje v 20ih minutah izdela tako lično žličko, pa dejansko šokira. Z dletom in ostalim lesarskim orodjem dobesedno pleše tango! Res hvala Thomasu za tako prijetno presenečenje! Se bom spomnila nanj, vsakič ko bom žličko nesla proti ustom 😀 .
Dve urici in pol pri mizi sta spet minili s svetlobno hitrostjo. Ampak žal je vsega luštnega enkrat konec in tudi naju sedajle doleti dejstvo, da morava počasi sprazniti tole najino švedsko rezidenco ter se pripraviti na odhod. Ko bašem v potovalko še zadnje kose krame, podoživljam vse prijetne trenutke, ki sva jih zopet preživela v družbi z Nilsom, s Tanyo in Thomasom, pa z Nilsovim bratom Andeshem in z njegovima prijateljema. Kar mencam in mencam, ker točno vem kako težek bo spet vsak zadnji korak po stopnicah, ki vodijo v zgornji štuk in predvsem kako težko se bo posloviti od Nilsa. Še Felicia se mota okrog naju z povešenimi uhlji, kot bi vedela, da jutri ne bo v tej sobici nikogar več, ki bi ga lahko s praskanjem po vratih in mjavkanjem dvignila iz postelje… Ja, najbrž se v tem trenutku vsi zavedamo, kako prazna bo spet ta hiša. A Nils bo kljub vsemu imel spet svoj mir in priložnost, da si končno malo odpočije 🙂 , za vsakega od nas pa bo življenje teklo svojo pot in le želimo si lahko, da bi se naše poti kdaj kje spet srečale 😉 .
Tako, ura je 22:42, ko speljujeva izpred Nilsove hiše. Stanje števca je 238.259 km…
Pravkar Matej naliva že 22.tank po vrsti odkar sva odšla od doma. V kestel nalijeva 36,25l in plačava 482 SEK (13,29 SEK/l). Matej si privošči še dva redbull, ker rabi krila, da bosta s hondo lahko letela proti najinemu naslednjemu cilju – tj. Malmö.
Po dveh redbull-ich Matej lula na vsakih 10 minut 😀 (kot pes, ki na vsakem voglu ’zigne taco 😛 😛 )… Medtem ura odbije polnoč (glej nadaljevanje 28.dan)…
28. DAN (26.7.2008): Stockholm – Kranj
… in še vedno sva na poti. Do Malmö-a imava še dobri dve urci in pol, a ker ima Matej že težke veke, pavzo izkoristiva še za beksel za volanom. Ob 3 zjutraj tako volan pripade meni. Za začetek si zavrtim en malo bolj poskočen plošček. Nekaj v stilu Papa Roach-a, da lažje ostanem budna. Po dobri urci pohojanja pedalke se zavem, da rahlo tišim preko omejitve. Na misel mi pridejo Thomasove besede, da tu losi kar skačejo na cesto preko odbojne ograje. Hm, no pa z rahlo napumpano psiho potem raje nadaljujem malo bolj po predpisih. V Malmö naju srečno pripeljem ob 5:38, čeprav raje ne povem kolikokrat vmes sem že skoraj z glavo treščila ob volan… Na bližnji pumpi tankava 23.tank. Natankava 10,47l bencina (1l = 13,29 SEK), za sva ob naslednjih 151 SEK.
Sedaj se je že kar zdanilo in midva se že peljeva v živo pogledat znameniti Turning Torso (N: 55,61300°, E: 12,97648°), uradno imenovan Twisting Torso. O njem sva že pred časom gledala zanimivo serijo (Extreme Engineering – Turning Torso) in če že greva na Dansko po tej poti, potem morava odviti še do te atrakcije.
Ob 6:13 parkirava tik ob Torsu in vrževa oči na peclje že skozi vetrobransko steklo. Zaradi zavite linije in belo-modre kombinacije fasade in okn izpade ta 190m visoka 45-nadstropna stolpnica zares nobl. Je mel kar okus “tale” španski arhitekt Santiago Calatrava 🙂 . Iz vrha Torsa se odpre pogled na Malmö, danski Copenhagen-u, ter 7,85km dolg most Oresund (Oresund Bridge N: 55,58864°, E: 12,91761°), ki ju povezuje.
Ura je 7:30 in počasi zapuščava Švedsko. Preden jo zapustiva, najprej plačava mostnino za Oresund (325 SEK/avto). Po prihodu na Dansko si uzameva xy časa za počitek, ampak ker sredi dneva ne moreva spati, odšpilava bataljon igr človek ne jezi se, remija in monopolija. Ko se naveličava odrineva naprej. Še rutinski skok na trajekt (zadnji letos – JUPI) in že sva v Nemčiji. Čez Nemčijo kar padeva in srečno prispeva domov.
[Stanje števca na cilju: Kranj, 240.579 km]
Zemljevid poti (zadnji dan; celotna pot):
Andreja
