Author Archives: Andreja Gril

Trikrat na Triglav, pa nikoli čez Dolič. Trikrat na Kanjavec/Poprovec, pa tudi nikoli čez Dolič. Tudi do Prehodavcev vedno po drugih poteh. No tokrat pa končno v ta konec Julijcev čez Dolič. Navdušena! Res lepa mulatjera! Med hojo po njej, … Continue reading →

Minulo soboto se z Jakom odpraviva na Kalški greben. Ob 6.43 še lih za las uideva zapori ceste proti Krvavcu (zaradi “Vzpona na Krvavec” je bila cesta zaprta od 6.45 do 12ih). Parkirava na Planini Jezerce. Čez Kriško planino in … Continue reading →

Nedelja, za razliko od deževne sobote, spet povabi v hribe. Vreme tudi na ta dan ni ravno najlepše, a vsaj dežuje ne, zato se odločiva, da vseeno narediva en kondicijski trening in spotoma odkljukava že dolgo ogledovana vrhova v bližini … Continue reading →

Na repu mojega letošnjega letnega dopusta se z Jakom podava na Malo Tičarico. Nazadnje sva bila z Jakom skupaj v hribih ne davno tega na Mrežcah in takrat ugotovila, da sta poleg Komne, Debela peč in Viševnik edina vrhova v Julijcih, … Continue reading →

Pred dnevi še po Dolomitih, danes pa že v naše gore. V gore tokrat po “osvežitev”, da vsaj en peklensko vroč dan že skoraj teden dni trajajočega vročinskega vala čim lažje prebaviva. Temperature v gorah so pač znosnejše. Lumpa tokrat … Continue reading →

Neusmiljeno se bliža letošnji odhod v Dolomite, kamor letos zopet odhajava na nekajdnevni aktiven dopust. Saj ne, da se ga ne veselim, nasprotno, v resnici že prav težko čakam, da končno že greva, a malo nesigurnosti je vseeno v zraku, … Continue reading →

Nekaj sivega je bilo danes v deželi alpski, ko sva šla preverit kako so si kej Čehi postlal bivak na Rušju za njihov letošni dopust pri nas v visokogorju. Od 27 avtov parkiranih v Vratih, jih je bilo 22ih s … Continue reading →

Opažam, da me na Jalovec ne vleče. Podobno je kot z Mangartom pa Triglavom, pa še kakim čislanim iz seznama naših najvišjih gora. Na Triglav tudi ne grem več. Najverjetneje ne. Enkrat bi bilo lih zadost, tretjič je bilo že … Continue reading →

Ne vem kaj je to zadnje čase – kondicija, prima dnevna forma ali je samo Lumpa razlog za tak dober tempo po hribih… Odkar lumpava z njo, naju gon kot da ‘mamo vsi pogon na štiri tace in suvereno rušimo … Continue reading →

Klavrna napoved za gorski svet nas skoraj prepriča, da na prosto nedeljo ostanemo doma. V silni želji po hribih zvečer še enkrat poiščem potrditev na vseh možnih “aukejweatherjih” in “vremeon.net-it”, če bo treba RES gnit doma, potem pa preobrat! Brskanje … Continue reading →

Danes smo imeli polmaraton (20,9km) po “gnivcu” in tapravih pomladanskih razmerah. Bili pa smo tudi prvi, ki smo letos potegnili “špuro” od sedla do kapelice na Molički peči. Tam je imela Lumpa danes predpriprave za bodoče bolj zajebane sestope iz … Continue reading →

Ne vem točno, s čim si Velika planina zasluži toliko več moje pozornosti, da se na Menino planino spomnim (še)le takrat, ko iz njene množično oblegane sosede pogledujem proti Rogatcu in Lepenatki. Ampak lani, ko sva že “n-tič” špancirala po … Continue reading →

Pride dan, ko se je preprosto treba resetirat od “življenja”, napakirat ruzak in it od vsega. Zadostovalo bi, če bi človek pobegnu do Marsa ali vsaj “snickersa”, da bi zaužil nekaj sladkega, ampak največkrat za to zadostuje že malo zajamniškega … Continue reading →

Ko gremo na zadnji dan leta v hribe, se leto težko lepše konča. Destinacija tokrat sploh ni bila pomembna, važno da se je šlo na luft in da je šla Lumpa lahko zraven. Do Dvojnega jezera (7J) sva do sedaj … Continue reading →

Po daljši odsotnosti od hribov, ker smo v zadnjih nekaj letih “gore premikali” bolj samo doma (selitev na svoje je zahtevala dva para zagnanih rok, da sta večino prostega časa renovirala svoj novi dom in je posledično potem primanjkovalo časa, … Continue reading →

Temperaturna verzija v hribih še vedno pridno vztraja, zato proste dneve izrabljamo za obisk gora. Vsi trije, vključno z Lumpo, ki je v preteklosti največkrat ostajala doma, ker je slabo prenašala dolge vožnje/ovinkaste ceste, smo se tokrat odpravili v Tolminski … Continue reading →

Končno spet v Julijce! V že poznane konce, čeprav prav na vrhu Slatne še nisva bila nikoli. Po Kompoteli teden dni nazaj je tokrat izbira cilja jasna – nekam kamor gre lahko tudi Lumpa! Snega v hribih tako ni, nikjer … Continue reading →

December, pa nič snega, povsod le en kup koštrunovega dreka. Ob višinski inverziji in prijetnih 10°C nad 1800 metri je tako dišalo bolj po pomladi (in prvih drekcih) kot po zimi, tako da bi bil kar greh ostat pod smogom … Continue reading →