Češka koča (oktober 2006)

Vremenarjem je moglo ta vikend spet presnet’ močno zamakat v čevlje, vsaj sodeč po njihovi napovedi;). Midva sva k sreč’ ostala suha! Mahnila sva jo na Češko kočo na Spodnjih Ravneh, kjer se v soncu resda nisva tunkala, sva pa dan vseeno izkoristila bolje, kot bi ga doma na kavču:P (še dobr da sva sedela na ušesih in ne na riti):D

Prvi vzpon naju je stal kar poštene sape, a ker pot v spodnjem delu vodi večinoma po gozdni poti, sonce niti v vročih poletnih dneh ne otežuje hoje. Kar precej serpentin sva premagala in se na drseči podlagi kar nekajkrat potegovala za kak gips, preden sva se končno otepla gozda. Tik pod vrhom pa nama je bila pot še posebej zanimiva, saj je na nekaterih skalnatih mestih zavarovana z zajlo, hoja po klinih pa spominja na pravi pasji poligon – mega:D. Za konec sva se povzpela še po manjši lojtrci in tako po kaki dobri urci hoje prišla do koče na Spodnjih Ravneh. Ob lepem pogledu na severne stene osrednjih Grintovcev in gore okrog Jezerskega ter ob toplem čaju naju ni pregnala v dolino niti hladna sapa vetra. Vztrajala sva skoraj do teme, potem pa izključno s tem razlogom sestopila.

Dostop: Iz Kranja se zapeljemo proti Preddvoru in naprej v smeri proti Kokri vse do Jezerskega, kjer pred parkiriščem Casino-ja in Petrol-om zavijemo desno. Nadaljujemo tik ob travniku dokler ne pridemo v gozd. Ob cesti zagledamo smerokaz za Češko kočo, ki nas usmeri na pravo pot. Srečno Kekc’;).

Andreja