Norveška 2008 – #12.dan – ledenik Svartisen, vodni vrtinci Saltstraumen

Dež do jutra preneha, a je šotor še vedno napojen z vodo. Ker sva zvečer ugotovila, da morava takoj zjutraj še do najbljižjega bankomata, da bova sploh lahko plačala izlet z ladjico do ledenika, nama ne ostane drugega, kot da stuhtava eno “tahitro”. Šotor odzajlava iz podna, ga še sestavljenega otreseva najprej iz pravilne strani, potem ga zasukava še na glavo in streseva še tako. Potem sva ga položila na tla in hitro zložila na tretjino, preden sva ga zvila v končno – “štrudl varianto”. Čeprav je bil osušen le na pol, sva ga vseeno zbasala v vrečo in odhitela v bližnje mesto Gromfjord. Super, bankomat nama našteje petstotaka in že hitiva nazaj v Holand, da ujameva ladjico. Prideva “right on time”, ladjica že čaka v harborju. Glavno fotoopremo in nekaj toplih oblačil nabaševa v oba ruzaka, potem pa na krov. In že smo pluli proti ledeniku. Kapitan med plovbo pove, da je The Svartisen Glacier (Svartisen) drugi največji ledenik na Norveškem in leži ob arktičnem/polarnem krogu. Je del nacionalnega parka Svartisen National Park (Saltfjell-a). Ta ogromen masiv ledu ima nič manj kot 60 rokavov. Letna količina snega na ledeniškem platoju meri med 10 in 15 metri.

Midva si greva ogledat t.i. ledeniški rokav Engenbreen. Ledenik je viden tudi s ceste, približno 175km južno od Bodø-ja, a sva ga želela videti “na štiri oči”. Ladjica naju po 15minutah pripelje čez Holandsfjord, od koder je 1km hoje do razgledne ploščadi, ki ponuja čudovit panoramski razgled na ledenik in ledeniško jezero. Od tam čez je še približno 2km hoje do samega ledenika Engenbreen. Engenbreen je najnižji ledenik kontinentalne Evrope, njegova najnižja točka je samo 5m (do 50m) nad globino morja. Za ta izlet sva odštela 110NOK/povratna karta za eno osebo. Pokanje nebesno modrega ledu pod nogami se lahko začne…!

To pa je taprav led! Lepota na 390 kvadratnih kilometrih! Zelo lepo doživetje, prav nič nama ni žal, da sva si ga šla ogledat. Preden odideva s prizorišča, postaviva še svojega kamnitega trola.

Nazaj k avtu smo prispeli ob 16:20. Lačna ko vola, sva z mislimi že pri kosilu. Ampak najprej skočiva še po kruh in ostalo kar rabiva. Potem pa proti dolini z jezovi, kjer bova v miru pojedla.

Drugače pa je tu vse tako od rok, da sva mogla v trgovino nazaj v Gromfjord. Spet čez 7km dolg tunel in potem še v obratni smeri. Tik za tunelom se z glavne ceste odcepi cesta proti dolini z jezovi. Po slikoviti dolini, po kateri teče reka in vanjo pada slap, se idila zopet konča v mračnem, neosvetljenem tunelu. Po nekaj km sva na oni strani, pri prvi kamniti pregradi ledeniškega jezera na severni strani ledenika Svartisen-a. Prvi jez (N: 66,75260°, E: 14,09987°) se imenuje Holmvassdammen. Splezava na široko pregrado (dopiši podatke iz table, ki sta jo slikala), od koder se nama odpre lep pogled na ledenik in jezero, v katerega leze, okrog pa gore še polne snežnih zaplat.

Nadaljujeva še proti drugemu jezu, t.i. Stormglomvassdammen (N: 66,77529°, E: 14,15151°), ki zapira pot vodi iz istega jezera še z druge strani. Čudovito tudi iz tega zornega kota. V bližini opaziva dve počitniški hišici. Tisto bližje jezeru si vzameva za svojo in na njeni terasi pomalicava že težko pričakovano južno. Polnih trebuhov odpeljeva nazaj do glavne ceste, potem pa še slednjič čez 7km dolg tunel, ki se nama je tako priskutil, v smeri proti mestu Bodø.

Bodø – vodni vrtinci (Straumen) so največji vrtinci na svetu, ki jih povzroča ogromen pretok vode skozi ožino. Vozilo pustiva na parkirišču pred mostom (N: 67,23296°, E: 14,62010°) in se peš sprehodiva na vrh tega “rainbow” mostu, od koder so vrtinci najlepše vidni.

Vodni vrtinci se pojavijo na vsakih 6h, saj voda enkrat teče iz zaliva, drugič pa noter, ob čemer se ustvarijo močni vodni tokovi, ki povzročajo vrtince. Kar zanimiv prizor, mogoče nisva bila ravno taprav trenutek tam, a sva kljub temu videla kar nekaj lepih vrtincev.

V pristanišče v Bodø prispeva ob 20:00. Trajekt po urniku odpelje proti Lofotom ob 2:00 uri zjutraj. Fino, zaparkirava v četrto čakalno vrsto za vkrcanje. Vmes Matej skoči v središče mesta na bankomat, ker imava kron le nekaj manj kot 300, z bančno kartico pa nisva zihr, da bo možno plačat ostalo. Mene zmanjka kar na zadnjem delu avta, na potovalkah in vsej ostali krami. Ko se zbudim, se Matej ravno meni za trajekt. Punca, ki šipa karte pove, da je trajekt, ki ga čakava, že poln in da naslednji odpluje ob 6.00 zjutraj. Smola! To pomeni, da bova do jutra v avtu. Bleeee. A tako pač je. Stegnem spalko in zaspim zadaj do jutra, Matej se mota po sprednjih sedežih.

[Stanje števca (ob koncu dvanajstega dne): Bodø, 235.367 km

Zemljevid poti (12. dan):

Andreja

[Show slideshow]

1 2 3 ►