Norveška 2008 – #3.dan – ogled norveške prestolnice

3.    DAN (1.7.2008): Oslo

1.julija se zbudiva v sončno jutro. Na nebu je le nekaj oblačkov, tako malo za dekoracijo. Lepo!

Najprej si privoščiva tuš, potem nekaj na hitro prigrizneva in se počasi odpraviva v mesto. Avtobus naju pobere v kampu in zapelje v mestno jedro. Izstopiva na Brugati, ulici, kjer je vse polno Pakistancev, Indijcev in drugih priseljencev, ki imajo tam svoje stojnice, trgovine, gostilne. Sprehodiva se vzdolž Brugate do ulice Storgata, pa potem do katedrale (Oslo Cathedral) in mimo glavne mestne postaje (avtobusne, podzemne, travmaj postaje – t.i. Oslo Central Station-a). Od tam sva pred seboj že videla mestno Opero (Opera House). Mogočna bela stavba te kar sama od sebe povabi na svoje terase. Z vrha pa razgled praktično na vse konce.

Vstopiva še v notranjost. Lepe v les odete notranje stene, pa v steklo oblečene zunanje stene dajo objektu res imeniten izgled. Tu se odvijajo spektakularne predstave.

Po ogledu opere sva se sprehodila do utrdbe in gradu v bližini (Akershus Fortress & Castle), ki leži tik ob zalivu Pipervika. Lep kompleks srednjeveških stavb, od katerih je nekoč vsaka služila svojemu namenu. Te nekako vrne v tisti čas…

Najina naslednja zanimivost je bila mestna hiša (Oslo City Hall), katero krasi mogočna ura.

Izpred njenega glavnega lica sva se vkrcala na ladjico (Ferry No. 91… za Oslo Sightseeing pogooglaj www.boatsightseeing.com ), s katero sva zaplula v Oslo fjord in na drugo stran mesta, do Dronningen-a (Bygdøy).

Bygdøy je zaliv, na katerem so locirani številni muzeji. Midva sva si ogledala tri izmed teh. Po aveniji Huk aveny sva se sprehodila najprej do Vikingskipshuset (Viking Ship Museum), muzeja vikinških ladij. Najbolj znana ladja, ki je razstavljena v njem, je Genuine Viking ship, ki je ohranjena ležala v blatu približno 1000 let…

Nato sva se sprehodila še do ostalih dveh, Kon-tiki Museet (The Kon-tiki Museum), muzeja, v katerem je razstavljen kon-tiki splav (Thor Heyerdahl’s raft), iz posebnega lesa (the balsa wood), narejen splav, s katerim so leta 1947 prepluli približno 8000 km (5000 mil) v 101 dnevu, preko Pacifiškega oceana od Peruja do Polinezije. Preden sva zapustila Bygdøy, sva si pogledala še Frammuseet (The Polar Ship FRAM). V njem so na ogled postavljene ladje, s katerimi so Norvežani osvajali Arktiko (severni pol) in Antarktiko (južni pol).

Podkrepljena z novim znanjem sva si privoščila počitek in opoldansko malico na plaži tik ob Norsk Sjofartsmuseum (Norwegian Maritime Museum). Sitih trebuhov sva zakinkala za 10-15minut, potem pa počasi nadaljevala z ogledi.

S tramvajem sva se zapeljala na vrh Holmenkollen-a, skočila do bližnjega jezerca,…

…nato pa še slednjič pokukala k skakalnici (Holmenkollen Ski Jump Tower) in odhupala s tramvajem nazaj v mesto. Izstopila sva v bližini kraljeve palače (The Royal Palace), ki se bohoti v osrčju dveh ogromnih parkov Slottsparken-a in Dronningparken-a. Slikanje ob kraljevi straži je bilo obvezno dejanje 😀 .

Potem sva se na hitro sprehodila še po kraljevi ulici (Karl Johans Gate), mimo univerzitete (Oslo University), do parlamenta (The Parliament) in še na en topel plunek. Jaz sem kar standardno segla po beli kavi (Caffe Latte), Mateju je bolje stekel zelen čaj Early Grey (sva opazila, da sadnih tu na severu niti nimajo?!?). Zraven sva uživala še ob zvokih didgeridoo-ja…

Ob pol 11ih zvečer sva sklenila, da se počasi vrneva v kamp. In res je šlo počasi, saj sva imela nemalo problemov z iskanjem prave avtobusne postaje. Postaje avtobusa številka 34 nikakor nisva mogla najti. No, na koncu nama je prijazno priskočil na pomoč nek Norvežan, ki naju je opazil na ulici, kako ko dva butla mozgava v tist razpored avtobusov 🙂 . Nama je očitno pisalo na čelu, da sva mrzla in da rabiva pomoč (ja, razporedi za Stockholmsko podzemno so dosti bolj razumljivo zrisani). Med vožnjo v kamp sva sklenila, da skočiva še na razgledno točko, ki je tik pod kampom. Naredila sva še eno hitro panoramo mesta ponoči, potem pa odhitela do šotora.

Seveda je krulilo že daleč naokoli, da dva Slovenca nujno potrebujeta nekaj za pod zob. Energije sva imela le za en hiter “melonž” špagetov, spet s pelati in obveznimi sestavinami. Pojedla sva jih kot sestradana volka, ob enih ponoči sva samo še popadala v svoji spalki in zaspala.

[Stanje števca (ob koncu tretjega dne): Oslo, 232.870 km].

Zemljevid poti (3.dan): /

Andreja