Norveška 2009 – #8.dan – Treking na Trolltungo, trolov jezik

8.DAN (5.julij 2009): Trolltunga

V osmi dan naju zbudijo avtomobili, ki že navsezgodaj rohnijo mimo najinega počivališča. Po 10ih minutah zatiskanja ušes s povštrom imam dovolj, zato sklenem, da se spravim pokonci. Ker Matej po 20ih minutah mojega razmetavanja šotora še ne kaže znakov življenja, se odločim, da se tačas namočim v fjordu. Voda je bila med vsemi do danes sprobanimi, še najbolj kulturno mrzla, zato je bilo za preživet in sem vztrajala brez kurje polti vse dokler Matej ni splezal iz šotora.

Vreme tu danes ne blesti, sam je zabasano praktično skoraj do podna fjorda. Ko opazim Mateja, kako se kobaca ven iz šotora, počasi splavam na suho. Oblečem se v frišne cote in predlagam Mateju, da skuhava en poživitveni čajček preden se odpraviva – tako za boljši zagon v tole depresivno jutro. Po sadnem zvarku sva vidno boljše volje. Pospraviva šotor in se odpeljeva proti Tyssedal-u, od koder se bova danes odpravila na Trolov jezik (t.i. Trolltungo). Parkirava na parkirišču pod žičnico “Mågelibanen” (koordinate parkirišča N: 60,13272°, E: 6,62683°), kjer počakava, da se cagerji ure sprehodijo na 10. zarezo, saj šele ob 10ih poženejo žičnico. Interesentov za vožnjo z vertikalnim vlakcem je na ta dan ogromno. Ko napoči čas, se zrineva v drug vagonček in nekaj minut kasneje nas le-ta začne dvigovati proti platoju. Z vsakim metrom smo višje skoraj za meter, saj so tračnice speljane, da ne rečem, dobesedno vertikalno po pobočju. Z višino je tudi razgled vedno “lepši” (no ja, kolikor je vreme dopuščalo lepe razglede).

Po kakih 20ih minutah smo na vrhu. Preden zapustiva vagon, naju žičničar oskubi še vsakega po 30NOK, potem pa kreneva na pot. V najini smeri se sprva premika cela kolona, a se le-ta razredči prec, ko prispemo do prvih počitniških hišic.
Nadaljuje nas le še kakih 30%. Po prvem vzponu se že kaže, kdo je doma v alpskem svetu, saj si priboriva krepko prednost.

Čez sedlo sva v pičlih pol ure, od tam pa nadaljujeva praktično sama. Predvidevava, da se jih je ostala peščica povzpela le na vrh sedla, potem pa se vrnila. Pot se od sedla nekoliko spusti, potem pa se kar lep čas neopazno dviga in spušča in na koncu spet vidneje dvigne. Na dobri polovici poti prvič zagledava pod seboj tudi jezero. Narediva krajši postanek, potem pa nadaljujeva.

Po dobrih 3h hoje zagledava novo tablo za Trolltungo in glede na čas hoje, sva trdno prepričana, da bova zdaj zdaj na cilju.

No, po nadaljnih 15-20ih minutah jo naposled zagledava – Trolltungo – v vsej njeni lepoti. Čeprav sva imela po poti ves čas bolj kot ne uscano vreme (no, ravno deževalo ni, pa vseeno…), sva imela pri Trolltungi srečo, da se je nebo nekoliko odprlo. Vsaj 2h sva potem občudovala svet pod mogočno Trolltungo, ki štrli iz stene ven nekaj metrov, pod njenim jezikom oz. polico, pa se razprostira čudovito akumulacijsko jezero, ki je, kadar ima dovolj vode (ko so zapornice zaprte), se razprostira vse do izhodišča. Tyssedal je pravzaprav dolina in istoimenska vasica, v kateri živi tudi večina tistih, ki delajo v elektrarni. Leži pa nekaj kilometrov ven iz bolj znanega mesta Odda. Pri Trolltungi po dolgem času srečava dva pohodnika – par iz Nemčije. Prosiva ju, da naju slikata na Trolltungi, kasneje pa še sama dva narediva “sto” slik.

Po fotoseansi si poiščeva plac z razgledom na dolino spodaj in umiru pojeva zasluženo malico, po dobri uri uživanja in zabušavanja pod milim nebom pa kreneva nazaj.

Pot nazaj se nama vleče kot jara kača, a sva pri žičnici ravno, ko speljuje prvi vlakec. Hitro se posedeva vanj in se za 30NOK spustiva k avtu. Po 20ih kilometrih, kolikor sva jih danes položila pod nogami, sva prav prijetno zmatrana in vesela, da je vreme vsaj za silo vzdržalo.

Tu je še GPS sled današnjega trekinga. Prikazana je v Google Maps zemljevidu, spodaj pa je še višinski graf poti in .gpx za prenos.

GPS sled trekinga na Trolltungo

.gpx datoteka za prenos… Trolltunga.gpx

Čeprav sva po današnjem trekingu kar dobro skurjena, pa se odločiva, da se odpraviva v smeri proti Bergnu. Ko zapustiva Oddo, se znajdeva v 11km dolgem tunelu, ki poteka pod ledenikom. Za tunel plačava 65NOK, a je to za naju najbližja pot do pristanišča Løfallstrand. Po 20ih kilometrih prispeva do trajekta za Gjermundhamn (za trajekt plačava 115NOK). Od tam sva že skoraj v Bergnu, a naju ujame tema, zato sva prisiljena poiskati prenočišče na nekem travniku tik ob E16 (N: 60,45891°, E: 5,39397°). Upava, da naju kdo ne nažene, saj sva šotor postavila v neposredni bližini neke stanovanjske hiše. Od nje naju loči le nekaj grmovja in dreves, a do jutra bova pač ilegalca…

Andreja