Category Archives: Gorništvo in Turno smučanje

Vrtača je po wikipedijino kraška globel ali kotanja, pri kateri je globina manjša od premera, mednje pa prištevamo vse od majhnih vdolbin do preko sto metrov širokih globeli. No, vrtače pa so lahko tudi povsem drugačnih mer. Ena takšnih je … Continue reading →

Na turo v Julijce smo se tokrat podali v dveh ločenih grupah in po dveh različnih poteh. Prva grupa (Kozjek, Polona, Remic in Matej), je svojo 3-dnevno turo začela že v petek popoldne, ko je iz Planine Blato krenila proti … Continue reading →

Žarki junijskega sonca že dobro tipajo zemeljsko skorjo. A ne v gorah! Tam sonce “golta” šele vrhnje plasti, ponekod še krepko preko 50cm debele, snežne odeje. Topla oblačila, nepremočljivi čevlji, krplji, pohodne palice, sončna očala in krema z najvišjim zaščitnim … Continue reading →

Konico 19. tedna letošnjga leta smo trije snežni norci, Matej, Miro in jaz, preživeli na Planini v Lazu, od koder smo imeli v soboto in nedeljo idealno izhodišče za še dva čudovita turna vzpona.

Danes sem imela dopust in čeprav meteorologi včeraj pri Dnevniku niso napovedali ravno sončnega ponedeljka, sva se z Matejem zmenila, da greva vseeno na sneg. Skočila sva na Slemenovo špico.

Ponedeljek. Budilka ob pol 6ih ogrozi jutranje poležavanje. Ampak danes izjemoma ni treba na šiht, danes so v paci drugi plani. Na sonce, sneg, v breg – v Suho ruševje… ker je pondeljkovo jutro lahko tudi takšno!

Štirikrat v snežni cirkus. Lokacija – Karavanke.

Na Komni mi je danes delal družbo Jaka. Skupaj sva skočila do eskimske vasi in med drugim začasno utaborila v enega tamkajšnjih snežnih iglujev:). Bilo je res tono smeha (za Jaka, ko Andreja skozi vrata enega igluja ni mogla spravt … Continue reading →

Na Mrežcah sem bila tokrat prvič, čeprav sem bila na “sosednji” Debeli peči že tonokrat. Pravzaprav mi jih je pokazal Miro. Tako kot potem še marsikatero traparijo:). No tista s “skakanjem čez snežne opasti” je bila moja, ostale pa so, … Continue reading →

V soboto so me nagnali po “kronce” (zvončke) na Letence in ko sem se peljala v smeri proti Golniku, sem dobila idejo, da prej skočim še na Tolsti vrh in Kriško, saj sta mi bila pobeljena vedno najbolj blizu. Avto … Continue reading →

To brt’ sem Mirota zvlekla na Komno. Poleg krpljanja ni manjkalo niti prsno dričanje:).

Danes je bila na Viševniku spet prilika od blizu gledat/poslušat kako grmijo plazovi in kako se opasti sesuvajo kot hišice iz kart. Eno opast smo imeli celo pod ritjo, pa sploh vedeli nismo! :O

Vreme je loterija. In tokrat smo sončno vreme zadeli na Hajneževem sedlu, čeprav so vsi po spisku napovedovali, da bo deževno.

Že med tednom sva s Simonom skupaj zabijala čas na Možjanci in prišla na idejo, da se za vikend skupaj odpraviva na Kopotelo. Iz doline sva štartala, ko je bilo sonce še skrito za hribom in cesta proti Krvavcu zato … Continue reading →

Danes je bil pravi dan za bogove. V soncu, snegu, brezveterju sva z Matejem videla dovolj motivov za jahanje “kucljev” nad Soriško planino…

Za prvim vonjem po snegu smo tokrat odšli k Italijanom, v Dolomite, kamor sta Klemen in David na oseh specialke odšla odpedalirat svoj gorski “giro d’ Italia”. Vse se je pravzaprav začelo že v četrtek,…

Kazalec tiktake je pravkar naredil že 22. obhod okrog svoje osi in nemalo me že ima, da bi današnji zares dolg dan, ki je v resnici minil zares hitro, čeprav se je tudi zgodilo zares zares veliko, za spremembo končala … Continue reading →

Že od zime čakam na sanacijo kolena, pa ta dan kot vse kaže še zlepa ne bo prišel. Te dni namreč že veselo pakiram za trip v države Skandinavije, kamor odhajam za cel mesec julij. No ja, pa sem si … Continue reading →

Že v začetku tedna sva s kolegom imela hribovsko debato in beseda je med drugim nanesla na to, da je nekaj snega še tudi zadaj za Krvavcem. Ker sem bila s časom ravno na komot, sem v soboto skočila proti … Continue reading →

Ko je že vse kazalo, da je Vršiču ostalo le še tistih nekaj drobtinic snega, ki mu jih je za seboj pustila letošnja zima, je bilo po prvih nekaj prehojenih metrih jasno, da pot še zdaleč ni tako dobro “zmleta” … Continue reading →

V nedeljo sva se z Matejem spravla na Viševnik. Kazen za tisto Matejevo poležavanje pozno v jutro, sva nakoncu plačevala OBA!, saj se nama je jugo, zaradi prav poletnih temperatur, mlel in udiral do kolen vse do vrha. Komu je z jezika ušla kakšna sočna … Continue reading →

Mala Mojstrovka se nama je luštala že prejšnji vikend, ko sva se preko Vršiča peljala proti Lepeni. Če nebi šla mimo tako pozno, bi Krnska jezera tistikrat zagotovo stornirala in jo rajši mahnila proti Mojstrovki. Matej in Klemen sta pisto … Continue reading →

Sizifov zakon sva tokrat pošteno skusla na Krnskih. Plani so bili sicer čist solidni, če nama plaz pod Krnom nebi na pot, po kateri naj bi smučala, podtaknil na tone zamrznjenih snežnih kep. Sicer je bilo upanja, da bo tura … Continue reading →

V trumi (pre)mnogih pohodnikov, ki so dopoldne naskokovali Virnikov Grintavec, smo bili v boju za osvojitev vrha tudi Klemen, Nejc, Matej in jaz. Našo skupino sta vlekla proti vrhu menjaje Klemen in Nejc, midva z Matejem sva se borila iz … Continue reading →

Tu je par poz narave okoli Šitne glave, kamor smo se namenili včeraj, pa žal zgrešili zastavljeni cilj. Od slemena dalje smo se potem “orientirali” kar po soncu in na koncu pristali na Slemenovi špici. Teren je bil sicer poznan, a se … Continue reading →

Najin tokratni cilj se dviga 2245 metrov nad morjem in je le 50 km (zračne linije) oddaljen od Jadrana. Čeprav sva bila na Krnskih jezerih v zadnjih dveh letih tokrat že četrtič, sva šla preverit še kako izgleda naše največje … Continue reading →

Nedelja. S kolegom se peljeva proti Gorenjski. Vreme sončno, nebo praktično brez oblačka, še celo Stol brez svoje tipične sive flike.  Pa ravno razlagala sem mu, da sva bila z Matejem gor prejšni vikend, v megli gosti, da bi lahko z nožem rezal vanjo. Danes … Continue reading →

Danes sva se po slabih 3 urah “garanja” zicnila na najvišji stolček Karavank, 2236m visoki Stol. Premražene kosti sva si po sestopu z vrha Stola odtajala v prijetno zakurjeni Prešernovi koči na Malem Stolu (2198m).

Tale objava je še dolg za dolg nazaj, ker jo je Skleroza napisala pa žal pozabila objavt:). No, kje sva bila in kaj vse sva tam novega videla v nadaljevanju, za začetek pa en kratek insert kot namig za vse … Continue reading →

Danes nas je osem nog prineslo na vrh Slemenove špice. Vsak po dve nogi sva poganjala midva z Matejem, z ostalimi pa je po vseh štirih tekla psička Miši. Brez večjega napora je premagovala svoje prve višinske metre in tako … Continue reading →

Dopoldne sva zopet pilila podplate na slovensko-avstrijski meji, tokrat sva odkrivala svet okrogTrupejevega poldneva. Na nebu je že spet vladalo sivo povprečje, nekaj oblakov, nekaj jasnine, a to ni zmotilo najinega razpoloženja. S turbanom muh na glavi sva premagala tudi … Continue reading →

V soboto sva z Matejem rila po Črni prsti in se po dve in pol urni tlaki zasluženo kopala v soncu na njenih 1844m. Suma tokratnega izleta je bil na moji nogi pekoč žul in lepih vtisov ful.

Pisalo se je megleno jutro, a ko sem testno pomolil levi krak (levico) čez okensko polico, da bi zunaj izmeril temperaturo, se mi ni zdelo prav nič novembrsko. Sprejemljivo toplo ozračje in tisto nekaj žarkov, ki so pikali skozi gosto … Continue reading →

Ker me je že dolgo grizla želja, da bi se vrnila v dolino Krnskih jezer, kjer sva veselo mlinčkala sneg pod nogami že letošnjega maja in tam ujela nekaj prav imenitnih prizorov bele zime, sva sklenila, da (minuli) vikend obiščeva … Continue reading →

Tole potezo po Julijcih sva sestavljala že od davnega leta “dva pa tri”, a se “nikukr” ni našla prava prilika, da bi jo tudi realizirala. Tokrat pa sva le uspela žrtvovat’ prosto sprednjo in zadnjo polovico vikenda in se odpravit’ … Continue reading →

Velikih vrhov je na karti Slovenije zacahnanih preko 80, od tega jih je več kot 70 vzpetin. Med tistimi tremi, ki pa si zares zaslužijo takšno ime, pa je tudi 2088m visoki, najzahodnejši dvotisočak v grebenu Košute. Nanj se je … Continue reading →

Pozimi idealen za “manj” zahtevne turne spuste, poleti pa priljubljena pohodniška točka številnih izletnikov. Z njegovega vrha lahko zremo proti Triglavu, dolini Krme in Pokljuki. To je kdo drug kot Viševnik.

Smo že septembra, ko ni več avgusta, a se tebi tut že kej sneg hrusta? Na ruzaku fršlus zapri in se na Kompotelo povzpni. Midva sicer snega gori hrustala nisva, sva pa ga videla tam doli in vseee okoli:P . … Continue reading →

Danes sva vihtela pohodniške palice na poti proti Debeli peči. Počasi, po polžje (tri korake naprej, enega nazaj) sva premagovala pot proti temu najvzhodnejšemu dvotisočaku v Julijcih, saj nama od snega “žoftna” podlaga (zaradi toplih dni se je sneg, zlasti … Continue reading →

Golica je s svojimi 1835m zasidrana v grebenu Karavank, ki ločuje slovensko stran od avstrijske. Moč narave tu vsako pomlad (maja, začetek junija) iz zemlje rodi življenje neštetih belih gorskih cvetlic, narcis, ki očarajo še tako površnega opazovalca. Izpod zadnjih … Continue reading →