Author Archives: Andreja Gril

Presneta Baba se mi je izmikala že celo zimo, no včeraj pa sva šla z Jakom končno v izvidnico, da sem si pobližje ogledala teren za prvi turni spust za naslednjo sezono. Tako kot denimo Golica, tudi Baba v grebenu Karavank … Continue reading →

Včeraj je bilo na Dovški Bab(‘nc)i tako vroče, da sva z Jakom po sestopu zares rabila eno hitro dozo osvežitve. Čeprav je bilo na praznični dan le malo možnosti, da bi bil Slap Peričnik slabo obiskan, sva začuda naletela na … Continue reading →

Trenutno od elana kar pokam po šivih. V torek in sredo sem morasto vreme izrabila za 10km hitro hojo okrog Brda, v četrtek pa se mi je že kar samoumnevno zdelo, da bom zmogla na Možjanco. S kolesom. In je … Continue reading →

Vsako leto, ko Veliko Planino obišče Zima Bela, se rodi nova zimska pravljica…

Sončna napoved za gorski svet tokrat ni vzdržala. Vreme nama je megleno polento zakuhalo že takoj ob prihodu na izhodišče, a sva milo rečeno “pridno pihala v zrak” (prekipevala od jeze), da sva jo do poldneva že spodila z Velike … Continue reading →

V soboto sem se na lastne oči prepričala, da it v pekel sploh ni tako slabo:P… Že možno, da gredo tja tisti ljudje, ki so celo življenje delali le slabo in zlo, da bi se tam scvrli, ampak vam povem, da … Continue reading →

Za prvomajski paket prostih dni so bili sprva na tapeti hribi. Najverjetneje bi me za nekaj dni od mestnega vrveža rešila Krnska jezera, no tik pred zdajci pa mi je na uho pricurljala novica, da se športno društvo Bosa noga … Continue reading →

Minulo soboto sva z Matejem nabirala/zgubljala višince po mulatjerah nad Sorico. Da so strojnice in minometi ropotali tudi na območju Soriške planine, pričajo nekatere še “ohranjene” utrdbe (karavle, zaklonišča,…) ter opazovalne kupole, ki izpod snega (ter zemlje/trave) kukajo proti soncu.

Na Bledu je med tednom prav luštno. Nikjer nobene pretirane gužve (razen tistih parih navdušenih Japončkov, ki se slikajo na vsakem vogalu), če pa imaš s seboj še kakšen kos posušenega kruha, potem je cel “Bled” praktično tvoj.

Pa naj še kdo reče, da je Ljubljana vedno siva… danes je bila njena okolica daleč naokoli najbolj obsijana! In ne preveč obiskana – super!

Velika planina dobi moj obisk vsaj enkrat pozimi in enkrat spomladi, ko pašnike prekrijejo žafrani. Če bi bilo še vreme tega četrtka malo manj aprilsko, bi bila pa narava tam gor v tem času že čist preveč popolna.

Že v petek sva se izstrelila v bovški konec. Rezervirala sva si prijetno hiško v vasici Čezsoča. Tako, ne preveliko, ravno pravšnjo, da sva jo lahko ogrevala na star kiperbuš. Drvarnico, ki je bila ob prihodu do stropa založena s … Continue reading →

Temu se pa prau’ bit kisu k limona! Če mene kdo vpraša, bi se po seriji tolkih morastih dni, že čist prilegu en tak, s sončkam obsijan 🙁 .

Kadar imava lenobe polne rit, je ponavadi še najmanj naporna Možjanca. Lepo še mal pogolfava in se kar z avtom prpeleva v vas, od tam pa ni (pre)deleč do najbližjega travnika. Če je vsaj mal volje, pride v poštev tut … Continue reading →

Ponoči sva špancirala okrog Blejskega jezera in se na pol poti nazaj ustavila še na pomolu pri vili blizu regatnega centra. Čeprav je vila zaprtega tipa, nama tista ograja nikoli ni previsoka, da je nebi zmogla preplezati in na pomolu … Continue reading →

Danes smo bitko z vetrom bili na Blegošu. Veje dreves so gor’ že skoraj povsem oguljene, listja pa po poti na račun tega pač toliko več;). Še preden smo prišli do vrha, je vetru uspelo pobrit pobočje hriba do jasnine, … Continue reading →

V dolini Soče sva spet našla dovolj razlogov, da sva tam zabila celo nedeljo. Preko Vršiča sva se spustila v dolino Soče, si tam najprej ogledala izvir Soče in njena velika korita, potem oddrvela k slapu Boki in slapu Kozjaku … Continue reading →

Če se kdaj na obzorju pojav dolgčas, v cajtu pa nastane lih tolk velka lukna, da je dost velka za en hitr skok ven na zrak, pol greva kar na Jezerca. Ni jih ful, je pa en in ta dovolj … Continue reading →

Na lov za zajce sva šla včeraj na Zajčeva kopišča. Zajca na muho nisva dobila nobenega, za odstrel so se ponujale kar muhe same. Teh se je zares kar trlo. Sicer pa ne vem, če ni ravno tako mila zima, … Continue reading →