Author Archives: Andreja Gril

Včasih človeka ruka od mraza in si želi, da bi bil dost polena, da bi se lahko vrgu v peč, samo da bi se lahko ogrel. Je pa tu včasih tud’ tista druga skrajnost, ko ti je tako vroče, da … Continue reading →

Čeprav je vremenska prognoza za soboto in nedeljo obljubljala prej oblakov polno nebo, kot nebo brez njih, sva že v začetku tedna sklenila, da se za vikend podava na enega od vrhov Škofjeloškega hribovja. V igri so bili predvsem Porezen, … Continue reading →

Včeraj sva šla mal za nosam… zabasalo se je v Bohinju. Deževalo ni, čeprav manjkalo tudi ni prav veliko. Kljub sivemu nebu, pa je bilo po travnikih bolj barvito.

Že 14.4. sva obiskala Golico, z namenom, da bi jo v tretjem poskusu končno ujela pobeljeno z narcisami. Žal se nama je Travnata gospa tudi takrat predstavila takšna, kakršna je pretežni del leta – zelena. No, danes (27.4.) sva šla … Continue reading →

Popoldne smo bili v Volčjemu Potoku, kjer sva z Matejem uspela ujet v objektiv kar nekaj, času primerno cvetočih, tulp in magnolij.

Veliko planino radi obiskujejo smučarji, za naju pa je bila tokrat zanimiva kot izletniški cilj. Najbolj navdušena sva bila nad vijoličasto obarvanimi pašniki žafrana, ki so letos še posebno preplavili to kraško planoto. Edinstvene so tudi pastirske koče, grajene v … Continue reading →

Zadnje čase sva se držala Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp kot p’janc plota, zato lahko trdiva, da je bil najin včerajšnji izlet na Polhograjsko hribovje pravi pohodniški lapsus. Podplate sva žgala na prav pomladansko ogreti Grmadi. Osvežilni “rukerji” so bili le … Continue reading →

Po daljši zaležanosti in odsotnosti iz “hribo-gorskega” terena, sva se ta vikend končno uspela iztrgat iz krempljev tete “leno rite” in ponovno zbrat’ nekaj volje (in časa) za en zimski hribovski podvig. Tokrat prvič, in sebi obljubljeno ne zadnjič, sva … Continue reading →

V soboto 3.2.2007 sva odpotovala v kralj Matjaževo pravljično Podpeco in se, čeprav izven uradnega tekmovanja, tudi sama preizkusila v gradnji svoje snežne skulpture. Letošnjega, že 15. tradicionalnega tekmovanja ekip v gradnji snežnih gradov za kralja Matjaža, se je udeležilo … Continue reading →

Mnogokrat se ozirava proti njima, a se le redko tudi povzpneva nanju. Danes je bila želja po ponovnem snidenju le dovolj podkrepljena z voljo, da sva se vendarle odpravila v ta del Kamniško – Savinjskih Alp.

Modrina neba in razbeljeno sonce nad nama sta naju kar sama zvabila v gore. Na horuk sva skovala smer odhoda, zbasala v prtljažnik vso potrebno hribovsko navlako in od brzine prilepljena na sedeža štirikolesne puščice poletela proti Ljubelju. Preko Povne … Continue reading →

Na NASA-ini spetni strani sva zadnjič ujela novico o meteorski nevihti, ki se nekajkrat letno uprizarja na nebu. O pojavu sva se zato dodatno poučila in izvedela, da so leonidi pravzaprav ostanki kometa Tempel iz leta 1932. Delci naj bi … Continue reading →

Še ena nedelja in še en pohodniško ožigosan konec tedna. Kot že trikrat v tem letu, sta tudi v tem poskusu padla v kompletu Kriška in Tolsti vrh; po dveh solo naskokih, tokrat končno še v dodelani postavi – skupaj … Continue reading →

Vremenarjem je moglo ta vikend spet presnet’ močno zamakat v čevlje, vsaj sodeč po njihovi napovedi;). Midva sva k sreč’ ostala suha! Mahnila sva jo na Češko kočo na Spodnjih Ravneh, kjer se v soncu resda nisva tunkala, sva pa … Continue reading →

Lepenatka je 1425m visok hrib, ki je na severu poraščen z gozdom, južna pobočja pa preraščajo lepi travniki, ki so v zimskih mesecih magnet za lažje turne spuste. Četverica nas jo je doživela malo drugače…

Ob konici najinega vandranja po Solčavskem sva s čelnimi svetilkami na glavi “pozijala” približno 150m v globino Potočke zijalke, ki leži v južni steni Olševe. V jami jamskega medveda na žalost nisva srečala, sva pa si ogledala njegov “penzion hotel”, … Continue reading →

V dolini Radovne sva našla še en očem dokaj dobro skrit biser Triglavskega narodnega parka. Malo jezerce, napolnjeno z modro-zeleno vodo, je poleti kot hladen tuš za, od sonca, razgreto telo, saj te ob skoku vanjo hočeš-nočeš “preruka” kot cucka:D. … Continue reading →

Med strmimi in prepadnimi stenami hribov Homa (834m) in Boršta (931m), kjer je Radovna vrezala 1600m dolgo sotesko Vintgar, sva si včeraj napasla oči ob njenih številnih brzicah in tolmunih ter se podala do slapa Šum, ki velja za enega … Continue reading →

Ni naključje, da naju je v teh sončnih dneh zopet zvabilo na Golico. Tokrat sva “punco” zasačila ravno, ko slači svoje, sicer že ozelenele, “obline”. Po dolgi in s snegom bogati zimi njena pobočja sedaj, čeprav z vsakim dnem bolj … Continue reading →

Krnska jezera – ledeniška jezera ujeta v dolino, ki jo v objemu držijo vrhovi Krn, Šmohor, Bogatin, Mahavšček in Velika Baba.

Ležala sem na plaži in zrla v nebo, potem pa se je čisto nenapovedano v kotu “slike”, ki se je risala pred mano, nekaj premaknilo. Podzavestno sem obrnila glavo, da bi videla kaj je vspodbudilo mojo pozornost in na levi … Continue reading →

Ker so mi bolj pri srcu nematerialna darila oz. jih z večjim užitkom podarjam, kot kakšna “zlajnana” materialna darila in glede na to, da je bila že dolgo moja tiha želja “preleviti se” v zorbonavta in z zorbom spustiti po … Continue reading →

Pula. Žgoče sonce. Razbeljen asfalt, v zraku smrad “skurjenih” gum in v teku napeta dirka za osvojitev naslova najboljšega divjaka. Favoriti tokrat nisMo bili v ospredju. Zmaga je na koncu pripadla Mateju, “stopničko” za nehvaležno 2.mesto (šteto od 3.mesta navzdol:) … Continue reading →